Napisal/a Patricija Zbičajnik nymphya, v petek, 07. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Razbito ogledalo,
grda punčka pred njim.
Vrline se ne kupijo,
niti najdejo na modni pisti
ljubljanskih cest.

(Precukrana*...)

Vidiš ptice tam?
Tako preprosto, tako življensko...
Si povozila vrano, mačko, srno...
sprašujoče če je kje krvavi madež?

(pajsni* v svoj jezik, ker...)

Tabu je grdó,
umazano, odlakano.
Sama sebe zanikaš.

(samo pizda* je tvoj kapital.)

Razbito ogledalo je razbito,
poglej druge oči.

_____________________________________

*precukrano - preveč sladkano, osladno
*pajsnati - ugrizniti;  izhaja iz nem. besede beißen
*pizda - vulg., žensko spolovilo 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 08-12-2007 12:07, 1. Pogoltni slino sem jo   Objavil/a Sinatra, v 09-12-2007 12:00, 2. Popolnoma trezen Poveš resnico. In ta je takšna kakršna je. Predstavljam si lažnivo Suzi, ki ji ne preostane drugega, kot ogledalo in ustvarjena resnica, ki pa ni več tako lahka za "požreti".  Kar malo me zadane in mogoče celo pretrese vnesena mera brutalnost, hkrati pa me spreminja in "otrezni".     -ko sanj več ni...      S   Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 10-12-2007 01:23, 3. Pogoltni slino A veš kaj?  Me veseli, da je prišel trenutek, ko ti lahko vrnem tiste besede... preberem in se še vmes kaj naučim. Sicer sem malo debelo pogoltnila slino, ko si prilepila v moj? Sanjan sel sveta tako zloveščega psa, podobnega hijeni, ampak samo dokler nisem prebrala še pesem, potem sem si mislila, bolje slika, kot pa takšna nočna mora. Se še vedno držim reka... "živi tako, da boš lepo sanjala."   Da se vrnem nazaj k pesmi. Ponosna sem nate, draga sestra, da tvoje ogledalo ostaja celo in kljub temu, da pred njim ne stoji grda punčka, ampak lepa, je lep tudi njen značaj.   Težke so teme, ki se jih lotevaš, prinesle ti bodo veliko nasprotovanja, ampak utrdile tvojo kožo. Zato ti rečem le, stoj za tem, ker veš kaj delaš in čemu. Navsezadnje si našla svoj slog pesnjenja, ki ti je pisan na kožo, in katerega tudi drugače živiš. Me veseli.   Da se malo pošalim... Mama bi sicer rekla, namesto da vsaka na svojem koncu pesmi piše, bi raje prišli domov. Oče bi dodal, vse kar napišeš in se podpišeš, te bremeni, bodita no pametni.   "Jebat ga."   Sem že napisala, da sem ponosna nate? Res sem.   Nočka, moja mala...   Objavil/a bitje, v 12-12-2007 00:26, 4. KIA Ta pes, nekako takšen je bil v mojih sanjah, podobne barve, jezen name, ker sem vstopila v njegov teritorij. No, za mene ni bila nočna mora. Pod to besedo razumem, da se ves živčen na enkrat zbudiš iz sanj in te je še potem dolgo strah. To so bile nekakšne sanje za razmislit, zdelo se mi je, da mi želijo nekaj povedati. In res, včeraj je pes, oziroma njegova lastnica zarenčala. Napačen pomen? Kaj vem...    Hvala, zelo cenim tvoje lepe besede. (Pogled navzdol in rdečica)    Čutim se dovolj sposobno, da držim v naročju neočiščen kamen, ki me lepi k tlom. Če bi ga spustila, bi se zaril globoko v zemljo in jaz bi poletela v brezbrižnost in nezainterisiranost. In veš, če je reč zakopana pregloboko, jo še krt ne bo našel. Kaj šele drugi ljudje, ki gledajo v nebo, ne pod noge. Hrustajo mravlje in deževnike, hrsk, hrsk. S kamnom jih po njihovi betici.     V družini si le ti pesnica s srcem, ker to čutiš, tako kot jaz slikanje. Moja kvazi poezija pa je experiment, vidim jo bolj kot misel, kot prozo, ki si je nadela bikinke in zdaj vsi gledajo kakšne oblike je. Dovolj shirana?     Po svoje ima prav, a tudi njegove tri stopinje so ga oziroma ga še bremenijo. Pa se je samo podpisal s svojo moškostjo v mamo.     Enako velika sestra, lahko noč in na slišanje...