Napisal/a zakawsky, v torek, 11. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Kako naj bi ribe popasle
zeleno ravnino mojega čela?
Kako naj bi veter razbrzdal
starega konja v mojem srcu.
Kako naj bi nebo obtičalo
v jutru nekega obreda,
v samotnem kamnu.

Kako naj povem lubju breze,
da je ime moje kože.
Kako naj bom njiva
za slane setve
tujih solza.
Kako naj bom ptica, če sem drevo,
kako, če sem drevo!

VONJ TIŠINE

Tiho, tiho štejeva
liste jeseni,
ki padajo v ribnik zvestobe
edinemu srcu,
ki je rodilo
minljivost vsega.
Ti si prehod vame,
jaz sem seme solza.
Pa sva le samo dva,
ki sta hotela
košček življenja v meloni
in jutra v skupni kopalnici.
In zdaj se prepirava,
kako bi prešla
čez samotne drevorede
in bi vonjala tišine.
Mogoče pa tišina diši
po tvojih laseh,
ko jim dež izpere tuje poljube
in mastne usedline ulic.
Prezgodaj je za spomine
in kava v predmestju
in vonj tišine...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a emily, v 13-12-2007 13:31, 1. kako Mogoče pa tišina diši  po tvojih laseh,  ko jim dež izpere tuje poljube  in mastne usedline ulic.    to je waau. res noro lepo. drugače pa ni 5 ker se mi določe metafore skorajda zdijo preveč prisiljene. ali mi pa preprosto "ne sedejo", ne vem. ampak vseno ful dobra/i pesem/i.   Objavil/a ajda, v 13-12-2007 14:23, 2. kako Ocitno gre tu za dve pesmi...in druga potegne v vrtinec in zadrhti ...    Ti si prehod vame,  jaz sem seme solza    prelepo ...    ja, nekaj vznemirljivega se sprehodi po telesu ko te berem, ja , so pesmi, ki se kako zadisijo ...   Objavil/a exo, v 14-12-2007 12:04, 3. kako verjetno res dve pesmi, ampak mi je všeč 'jezik' njih.