Napisal/a zakawsky, v četrtek, 13. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Ne legaj med tise,
ne sanjaj mojih dlani v žitu,
ne čaraj svetlob v marmor
mojega obraza.
Razprhni se nad tolmunom
tihih dnevov,
ko sem nasmeh na prvih marjeticah
in čakam na sonce tvojega poljuba.
Skloni se nadme
in zapri me v dlani,
da bom kot metulj v albumu
in kamnita solza prednikov.
Odkleni mi palačo tvojega časa
in sprejmi moje papirnato srce,
na katerega bova napisala pravljico
ki vnema poljube...
joj, papirnato srce gori...!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|