Ljubezen, med prozo in poezijo |
|
|
Napisal/a Leo Modrin, v sobota, 15. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
NEKDO JE POTRKAL.
ODPRL SEM VRATA PISARNE
IN TE ZAGLEDAL.
NISEM VEDEL, DA BOŠ PRIŠLA.
POVEŠ MI, DA IMAŠ DOGOVORJEN
POSLOVNI SESTANEK
Z MOJO ŠEFICO.
Iz steklenega časovja
zavitih, svetlečih poti
tvojih zlatih las.
Iz brezna zajemanja,
drhtečih sledi,
najinih bližajočih teles.
Prišla sva olupljena
v rožnato,
po pomladi diši.
V omamnem valovju,
začarala dih si
v moje žareče oči.
ZAČELA SVA SE POGOVARJATI
O SLUŽBENIH ZADEVAH.
Izsesal sem strup
iz medenih ran
svojih srčnih želja.
Prehodil gorečo,
skelečo puščavo
kipečih vrtincev strasti.
Do tvojih ustnic,
rahlo razprtih do meje skušnjav,
so drli moji žejni potoki.
Sem komaj zadržal magnet,
ki me je vlekel
tvojo mehkobo odpet.
PRIŠLA JE ŠEFICA
IN STA ODŠLI
V NEK DRUG PROSTOR.
Spomni se Sanima,
močno sva čutila
ljubezni kemijo,
med prozo in poezijo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7)
|
|