Napisal/a Leo Modrin, v sobota, 15. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

NEKDO JE POTRKAL.
ODPRL SEM VRATA PISARNE
IN TE ZAGLEDAL.
NISEM VEDEL, DA BOŠ PRIŠLA.
POVEŠ MI, DA IMAŠ DOGOVORJEN 
POSLOVNI SESTANEK
Z MOJO ŠEFICO.

Iz  steklenega časovja
zavitih, svetlečih poti
tvojih zlatih las.

Iz brezna zajemanja,
drhtečih sledi,
najinih bližajočih teles.

Prišla sva olupljena
v rožnato,
po pomladi diši.

V omamnem valovju,
začarala dih si
v moje žareče oči.

ZAČELA SVA SE POGOVARJATI
O SLUŽBENIH ZADEVAH.

Izsesal sem strup
iz medenih ran
svojih srčnih želja.

Prehodil gorečo,
skelečo puščavo
kipečih vrtincev strasti.

Do tvojih  ustnic,
rahlo razprtih do meje skušnjav,
so drli moji žejni potoki.

Sem komaj zadržal magnet,
ki me je vlekel
tvojo mehkobo odpet.

PRIŠLA JE ŠEFICA
IN STA ODŠLI
V NEK DRUG PROSTOR.

Spomni se Sanima,
močno sva čutila
ljubezni kemijo,
med prozo in poezijo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a Providence, v 18-12-2007 13:25, 1. med p in p Uh, boleče. Lepo si združil realizem epike z lirsko izpovedjo, ki se suče v drugem prostoru, prostoru erotike.  P.   Objavil/a Leo Modrin, v 18-12-2007 21:40, 2. med p. in p. Providence, hvala za oceno. Če bi moral izbirati med p. in p., bi izbral P.   Objavil/a ajda, v 18-12-2007 21:53, 3. ljubezen med .... ja, zanimivo prepletanje proze in poezije, izvirno in dopadljivo.    lp, ajda   Objavil/a Sinatra, v 19-12-2007 11:34, 4. Backstage Malo je takih. Stopnjevanje do absurda. Potem prenehaš, ko je pričakovanje največje. Ne vem kaj me bolj "boli" v tej pesmi; odkritost, čista izpeljava ali sama vsebina.  Preplet modernega sveta in nepopisno brezčasne   večnosti. Kot, da bi vdihnil opeki življenje. In ta čuti, utripa s tvojim srcem, ki ga odnaša pričakovanje, želja, življenje. Kot vsaka nepredvidljiva reka pa (življenje) ubira svoje tokove in čeprav najdeš pravo "connection" med smislom in čutnostjo, bližino, se ta nekako vedno izmika.   Ti pa ponazoriš to "lovljenje". In ja. Boli. Kot le malokatera stvar. Na koncu smo vsi lovci. In četudi ne jemo mesa, smo meso...  Naj še povem (besede so tako zelo skope), da je čudovit odzven oz. takt, "resound" besed v zadnji kitici. Kot, da z dušo nekako vtisneš na papir (e-stran) občutek, ki ga objameš s popolno rimo...    ...bolje, da končam, ker ja besede so neopisljivo skope    -čakam v backstage-u    S   Objavil/a Leo Modrin, v 21-12-2007 09:02, 5. Backstage Lepo komentiraš, Sinatra. Zakaj bi ti čakal v backstage-u, ko s tako izvrstnimi mislimi razgaljaš mojo bolečino? Nisem te namenoma pustil čakati, ker do danes nisem bil pogosto na portalu in sem zagledal tvoj komentar šele prejle.  Žal bo ostalo le upanje, Sanima bo ostala z nekom, ki ji ne daje ljubezni , njena duša pa je sedaj ranjena, ker je pred kratkim zvedela, da je bila pred njo Lea Anima.   Lp, Leo Modrin   Objavil/a tomm, v 26-01-2008 07:39, 6. Ljubezen ... Ko se čustva prebudijo, ko se vrača tvoj odsev, ko začutiš nje toplino, a dobro veš, da več ne smeš.   Objavil/a Leo Modrin, v 26-01-2008 11:09, 7. Ljubezen ... Ja, Tomm, lepo si povedal. Eva, alias Sanima, predstavlja prepovedan sad v Malih nebesih, alias Raj na zemlji. Kača, alias Sprijeni razum, ne dovoli zlitje čistosti razuma in telesne strasti.   Hvala za komentarje na moje pesmi,  lp, Leo Modrin