Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Konec je.
Prisiljena sem zaustaviti naslednji korak. Stojim na trdni, skalnati pečini.
Le še en korak
in zame ni več prihodnosti.
Vidim obraz, ki se mi posmehuje;
meni in moji šibkosti.
Ne, s tem bom opravila!
Moje bose noge stopajo dalje
in vem da bom zmogla.
Letim, režem zrak
in se bližam večnosti.
...naenkrat...ustnice...
Nežno podrgneš po mojih
in zašepetaš: " Droben popek si,
zaprt vase, a čudovit. Ljubim te."
Odprem oči
in po licu mi spolzi solza.
Začutim olajšanje,
saj vem, da boš vedno ob meni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 19-12-2007 11:46,
1. Korak v večnost
...naenkrat...ustnice... Nežno podrgneš po mojih in zašepetaš: " Droben popek si, zaprt vase, a čudovit. Ljubim te."
ja, to lepo brati, da je na pravem kraju, pravem casu nekdo, ki ti zasepeta carobne besede...
bi pa zadnjo kitico zradirala, nekako ne pase zraven, ker si ze vse povedala s tistim, Ljubim te
lp,ajda
Objavil/a campanula, v 19-12-2007 16:30,
2. ...
ajda, hvala za komentar... Se strinjam s tabo,da je imeti nekoga, ki je s teboj v najtežjih pa tudi manj težkih trenutkih nekaj najlepšega Kar se tiče pa zadnje kitice...Mogoče imaš prav in bi jo res morala odstranit. Kljub vsemu se mi zdi da nekako tvori celoto. Brez tega bi jo verjetno doživljala drugače. PS: slučajno sm brskala po forumu in ujela da si že izdala eno svojo knjigo, ali se motim? Ker sem zelo radovedna bi jo rada prebrala. Mi zaupaš naslov?
(1 glas)
