Napisal/a Yggradsil, v ponedeljek, 17. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Vsi jo poznamo.
Globina je neznanka stolpov predmestnih zaselkov.
V ocenjujočih pogledih bodočih ljubimcev
izgubljajo vrtinci šumenja obcestnih beračev
življenja pijanih okostij v kričečih izložbah parov,
ki na vrtljivih promenadah plešejo Charleston
in tistih, ki kupujejo Lisztove Etude
v soparah prodajaln transcendentalnih jogijev,
zapitih fakirjev in študentov stomatologije,
ki za tri cente ponujajo smeh po vogalih.
Danes draga
si starejša od svojih idej
in tvoja obleka je raztrgana.
Skoznjo sijejo žarki
rumene, modre in sive.
Opazujejo te s pajčevinastimi očmi.
Praskajo po tebi z razpredenimi lepljivimi nohti,
z lepljivimi nohti organskih junakov našega časa.
Neopazno boš zdrsnila med zidovi črevesja
in ne boš opazila ostrine obrobljenih zenic,
sončevih kamnov v njegovih očeh.
Pozabljaj, sledi, ljubi.
Bodi dobro ohranjen ljubi preparat,
da kadar bi sedeča v kavarni prepletala misli,
ti ne uidejo v postelje sorodnih frekvenc draga.
To bi bilo umazano.
To bi bilo umazano.
Opazuješ ga in on opazuje tebe
in nisi čisto prepričana, kam bi postavila svoje oči.
Pričakovane rešitve obstoja v dolgoročnih razmerjih
najdemo zgolj v fazah stagnacije in postopnega bledenja.
Včasih, samo včasih ostrina predre dolgočasje
in vreže vanj besede preslikane v zrcalih stoletij.
Takrat si pregrizni jezik,
da svet objame tišino.
Svobodna.
...and now kiss me honey.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|