Napisal/a Leo Modrin, v sobota, 22. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Ko v Malih nebesih se vnel je prepir,
koj Oče Nebeški odšel je na pir.
Mama Nebeška in Sestra Tepežka,
pa sta me gledali jezni in zviška.
Sestrica Sanima vsa poklapana
nič ni priznala kaj je med nama.
Za povrh vsega je revica zvedla,
Anima Lea ji prvenstvo je snedla.
Sestra Tepežka je dala poduk,
da ni pravičen tak močen zasuk,
Sanima je b'la že zdavnaj oddana,
ona ni moja nevesta izbrana.
Sem rekel odločno: Sam', da bo mir
tud jest bom odkuru na blaženi pir!
Če ne, bo kar prišu peklenski hudir
in ratu bo tukej salamenski oštir!
Mi pijemo radi nebeški ta pir,
v glavo nam zlije obljubljeni mir;
ni kot odurna posvetna pijača,
ki glavo, želodec prav močno obrača.
Me Ata Nebeški po rami treplja
prijazna nasveta mi dal je kar dva:
Pusti te ženske, ko one so jezne
počakaj dokler na tebe so besne.
Potem pa lepo jim ti kar povej,
da rad jih 'maš močno kakor poprej.
Kot Oče je rekel, naredil sem 'tko,
od njih je srce moje vzelo slovo.
Nato sem odletel brž na zemljo,
služit naprej svojo karmo bridko.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|