| Napisal/a Kingcrimson, v sreda, 26. dec. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (3 glasov) |
|
2029
Paralelne sence izgubljenih duš
se prepletajo med ulicami,
ki niso več naseljene...vse se je
izgubilo ob spominjanju.
Na cesti sedi mlado dekle,
ob njej škatla, v njej
zaklenjeni prepovedani
sadovi trpljenja.
Nad dekletom megla,
ki prekriva celo mesto,
nikjer nikogar...praznina,
v temnih oknih svetijo rdeče oči
in opozarjajo na prisotnost,
nekdo nekaj opazuje.
Mlado dekle se sklanja naprej,
poskuša najti ključ,
ki bi odklenil majhno
škatlico spoznanja.
V drugi ulici je drug svet,
veliko ljudi, različni, čudni
obrazi me spominjajo
na sadje s tržnice,
vse se prekriva med
statičnimi drogovi,
ki ne dajejo svetlobe.
Ob cesti semafor,
usmerja potnike nekam proč,
poleg semaforja ravnilo,
s katerim mlad fant
meri svoje korake,
da se ne bi izgubil.
Na oknih so rdeče oči,
ki opozarjajo na prisotnost.
Pred okni ostareli avtomobili,
v njih ljudje, ki igrajo šah
in se sprašujejo o smislu šahiranja.
Med avtomobili majhni ježi,
ki opozarjajo na to, da so
in da niso samo oni.
Pod cesto je tretje življenje,
tretja cesta in tretji svet.
Na tržnici prodajajo
sendviče z mrzlim mesom
in koktejle iz ptičjih možganov.
Na križišču stoji mutant,
poskuša razviti pogovor s svojo senco,
ki izgleda dokaj človeško
v primerjavi z njegovo postavo,
ki spominja na pošast iz filma X-TRO.
Ob mutantu se odpira
paralelni izhod in senca
ponazarja bistvo vrat,
ki odprta pripravljajo novo presenečenje.
Pod vsem tem je četrta cesta, četrti svet,
ob cesti stojijo steklene zgradbe,
ob njih pločniki, kjer se
pogovarjajo določene osebe.
Zares nerazumljivo zgleda ta svet,
osebe sploh niso podobne
samim sebi...skrivajo se pod
krinko dednosti.
Preveč sem zmeden,
da bi si lahko postavil vprašanje,
kje sem, zakaj je, kaj je, kdaj je.
Ob oknih ni rdečih oči,
ki bi opozarjale na prisotnost.
2047
Nepomembne napovedi
bi bile pomembnejše,
če bi kaj veljale,
sedaj so izgubile vrednost
in se prodajajo za smešni znesek,
ob tem pa je najbolj smešno to,
da se včasih tudi zgodi tisto,
česar ni in kar se ne bi
nikoli zgodilo,
če ne bi bilo teh napovedi.
Svet je zaspal kot trnuljčica,
večni sen je prevzel kače iz silikona
in ljudi...le replike prejšnjih stvari,
vsi spijo in sanjajo,
ko se vozijo na vlakih.
2059
Nič.
2069
Princ, ki prebudi mesto,
je kralj brez prestola,
odprejo se vse ceste, vse zaživi,
rdeče oči opozarjajo na prisotnost,
oči vlakovih luči se ustavijo.
Ura, ki bije polnoč,
film, ki si ga je vredno ogledati.
Le tako bom lahko razumel,
zakaj so sence grlice v dežju,
zakaj se svet izgublja
kot solze v dežju
in zakaj na koncu odpelje vlak.
Nekoč je bilo drugače.
2123
Izgubljeni glasovi,
ob sencah grobovi,
na rožah trosi
in črno-zeleni majhni kosi,
izgubljeni glasovi,
izgubljeni v temi,
vse me spominja na i.
14547
Mogoče senca,
ki odpira nova vrata,
prva cesta, druga cesta,
tretja cesta, četrta cesta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
(great song) 
