Napisal/a maja04, v petek, 28. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Pred seboj imam še celo življenje,
pa mi ga ne pustiš živeti.
Čaka me jutri,
a tja ne znam priti brez tebe
in ti si se ob poti ustavil in praviš, da ne moreš več.

Stojim, medtem minevajo svetlobna leta,
gledam nazaj - zakaj mi pot ni znana?
Vem, da tu sem že hodila - pozabila sem smer.
Skupaj s tabo je odšel spomin na življenje,
s seboj vzel si mene, znala sem stati sama.
Ostala sem odvisna od tebe,
ki zmrznjen gledaš mimo mene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Mitja Drab, v 30-12-2007 18:35, 1. Ni me več Žalostna pesmica...Zmotilo me je samo tole...Svetlobno leto je mera za razdaljo - in sicer pot, ki jo prepotuje svetloba v enem letu...Gigantna mera, glede na to, da v eni sekundi svetloba naredi 300000 km...Drugač mi je pa pesem všeč...Lep pozdrav!   Objavil/a maja04, v 11-02-2008 00:40, 2. Svetlobna leta prav imaš, razumem fiziko in vem, da s svetlobnimi leti ne označujemo časa. =) v ti pesmi pa sta čas in prostor isto - isti čas, isti prostor pomenita isti trenutek v življenju. svoje življenje sem poskušala postavit v prostor, pot, po kateri hodim, so dnevi v mojem življenju. to da stojim pri miru, medtem ko minevajo svetlobna leta, naj bi pomenilo, da sem se ustavila in gledam kako vse beži mimo mene, ne vem zakaj ne znam več naprej z drugimi, kot da bi se 'zataknila' nekje v igubljena v vesolju, prehitela sta me prostor IN čas. grozen občutek.  lp, maja