Napisal/a Sky, v sobota, 29. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Spet nazaj v moj svet
Tako poznan, tako preživet
Varen, topel, rahlo zatohel
Pisan v pastelih, akvarelno zabrisan

Priznam, ni mi bilo lahko
Biti tako blizu
Mirno stati, čutiti tvojo bližino
In nemo opazovati,
Kako se oddaljuješ daleč stran,
Nekam, kamor poti ne poznam...

In če me kdo vpraša,
Če bi ponovila,
Kaj drugače storila,
Ustrelim jasno in brez pomisleka -
Ne! hvala... Bila sem
In bil si
In bila sva, kot sva znala. 

In če sem zdaj sama,
In če sem sama tudi s teboj
In če mi pasteli nikoli niso bili ljubi...
Prosim, ne kliči me nazaj.
Ne obžaluj, ne vprašuj.
Raje mi kupi tempere... 

In prosim, nikar ne reci,
da me imaš rad.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 02-01-2008 21:06, 1. akvarel Pesem v pastelnih barvah, od vsebine do sloga. Prav tako nežno sede tudi v bralčevo zavest, ne kriči, vendar glasno šepeta . Prva kitica ustvari podobo lepega, mirnega, udobnega in varnega prostora, pribežališča, v katerem pa vendarle zna biti samotno. Najbolj všeč pa mi je tole:  Bila sem  in bil si  in bila sva, kot sva znala.    V zadnjih dveh se mi zdi, da umetniški vtis malce pojema, malo zastaja ob znanih podobah (prosim, ne kliči me nazaj, ne obžaluj, ne vprašuj), kar potem osvežiš s temperami, vendar pa mi nekako ne gre skupaj - raje mi kupi tempere (če pa želiš prekiniti z njim). Zaključek pričakovan, a primeren.  Lp,  P.   Objavil/a Sky, v 16-01-2008 21:01, 2. Akvarel Hvala za komentar! Hja, prav imaš - ko sem pisala, nikakor še nisva prekinila, in "ostajava prijatelja" in vse to - ja, če je moj prijatelj mi pa lahko kupi tempere ane   Se strinjam, res so znane teme na koncu, in tudi sam konec - a kaj, ko sem točno to čutila... večna dilema pesnik-bralec ane     lp Anja