Napisal/a tomm, v nedelja, 30. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zaživela mi je duša
s tistimi občutki bistva,
ki sem ga nekoč spoznal
gledajoč iz vrha gore
rajsko bogastvo jutranje zore.

Enako zdaj se mi godi
zrem v sinjino teh oči,
se duša širi mi v neznane
za mene nove razsežnosti.

Prepletava nevidne si vezi
v katerih sva postala eno
sproščenost v čustvih se budi
telesno bog mi dal je ženo.

Vračava se v višave,
kjer v miru in tišini
živijo duše domačinke
odmaknjene od nižin,
od vrvenja ljudskih množic,
sprejemajo čistočo src
in pozdravov naju - vas,
ki smo za njih
kot dišeči šopek rožic.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)