Napisal/a tomm, v nedelja, 30. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zaživela mi je duša
s tistimi občutki bistva,
ki sem ga nekoč spoznal
gledajoč iz vrha gore
rajsko bogastvo jutranje zore.
Enako zdaj se mi godi
zrem v sinjino teh oči,
se duša širi mi v neznane
za mene nove razsežnosti.
Prepletava nevidne si vezi
v katerih sva postala eno
sproščenost v čustvih se budi
telesno bog mi dal je ženo.
Vračava se v višave,
kjer v miru in tišini
živijo duše domačinke
odmaknjene od nižin,
od vrvenja ljudskih množic,
sprejemajo čistočo src
in pozdravov naju - vas,
ki smo za njih
kot dišeči šopek rožic.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|