Napisal/a Mitja Drab, v petek, 04. jan. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Ob Božiču smo ponavadi vsi doma
velikokrat se zgodi, da pridejo še razvajeni sorodniki
iz Zagreba

in skupaj prazujemo:
lučke so prižgane
ampak letos jih je samo osem
ostale je skuril Kristjan
ko je popravljal kontakte

Deana vzdihuje v kotu
ker ima toliko dela - prav tako oče
Skrbi ju trgovina, ki še zmeraj
ne zasluži dovolj, poleg tega pa je treba še
zamesiti maso za bajadere in vanilijeve kroglice.

Vrti se Kreslin in Danaj in Senej se kregata
okoli tega, kdo je igral v Zgodbah iz Narnie in v Šoli Rocka
in pičkarata in se kličeta đubre in debil.

In potem se odpravimo odpirat darila in
Deana ima solze v očeh ker se nismo potrudili
okoli dreveščka in ker bo Tyshea že s šestimi leti
prenehala verjeti v Božička

in oče s kamero v rokah zavija z očmi ker se mala ustraši
in med lampijončki steče k mami
in oblečena je v angelčka in na hrbtu ima krila

in zloščen parket je naenkrat poln bleščic in raztrganega
darilnega papirja

in potem za trenutek utihnemo in si voščimo
vesel Božič

jaz pa gledam vse to in si mislim
zakaj zakaj zakaj

ljubezen tako težko premaga entropijo?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 05-01-2008 08:20, 1. Božič ja, pričaral si Božič, s priokusom grenko-kislega ali pa se morda česa, kar se seveda skriva v tvoji zadnji vrtici, predvsem v besedi entropija...morda bos spletel novo pesem in se razgalil v njenem pomenu ...    lp, ajda   Objavil/a karolina, v 05-01-2008 17:00, 2. božič mogoče preveč strnjeno besedilo, drugače pa mi je všeč izbira in čutenje besed. zanimivo je, da ko sem prvič brala to pesem, nisem prebrala besedo Kristjan kot ime, ampak kot človeka,pripadnika krščanske religije, pa se mi je fajn vklapal v božični čas.