Napisal/a tomm, v petek, 04. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Odpiram notranja prostranstva
razpre se mi svet brez meja
se čudim kaj nosim v sebi,
čeprav sem vedno doma.
Vsaki detajl mi razkriva
nesreče tega sveta,
ne vedo za raven življenja,
da dom vsak v vesti ima.
Oče naš nam lepo opisuje,
kakor je gori je tudi doli,
izbral sem si mesto življenja
med nebom in peklom lebdim.
Zaenkrat sem od vsega odmaknjen
sem varen od plime pekla
hudič je vse bolj dejaven,
materialnost mu bič je sveta.
Ljudje prepletene gliste
žive v getu krivih želja
poizkušam obuditi jim smisel,
da le ljubezen je pot do neba.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|