Napisal/a Providence, v ponedeljek, 07. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(5 glasov) |
|
Na okno so nalepljene oči.
Pod snegom gnile, počene klopi
gostijo majhne črve.
Ledeno so me žrli,
a v peči ona kurila mi je s kostmi
in hiša brez balkonov,
strehe in kleti
me je lovila po stopniščih
najinih noči.
Da vlakno sem bila,
v tvoj plašč natkana,
bi s tabo šla;
potiho iz raglana
bi ti o veščah šepetala,
ki solze so ti spile,
ko si spal.
Bila pa sem le nitka s šala,
ki je odpadla, ko si se odel,
a ona je nanósila zrcala,
da videla sem tisočkrat,
da si odšel.
Oči na steklu so se razpacale.
Le nitka sem,
ki v pari se utaplja.
Lov je končan;
čarovnica pa že
sesalnik vklaplja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8)
|
|