| Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Zadržim korak in obstanem,
kaj me zopet vleče v neke globine,
kje so tiste moje lepe zelene doline…
Le kam me vodi ta pot življenja,
ta pot nenehnega hrepenenja….
Saj nikakor ne smem si tebe želeti,
ni mi dovoljeno po tebi hrepeneti,
iskati in se napiti tvoje mladosti,
ter uživati v tvoji radosti….
Jaz sem, mali moj, vse to že imela,
jaz sem vse to že doživela,
pred tabo pa se še svet ni odprl,
tebi še najlepši dan ni umrl
in toliko tega še nisi doživel
in nisi še ničesar sanjskega imel…..
Pa saj nočem te s tem prizadeti,
nočem v tvojem svetu samo lebdeti,
poiskati te hočem
in s teboj en sam dan preživeti…..
Vera, Upanje, Ljubezen
to so tvoje besede,to je tvoj znak
pri katerem obstal je moj korak……
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
