| Napisal/a Delirium`, v sobota, 12. jan. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Srce strto na tleh leži
v globino pekla strmi.
Temen gozd okoli se nabira,
netopirjev in golazni s seboj pobira.
Kaplje krvi tiho kapljajo,
belo obleko ji zapackajo.
Rdeci madeži na njej se poznajo,
tiho med sabo se hihitajo.
Dekle kjub vsemu še živi
in se cudi,
zakaj v mlaki krvi
se ne utopi.
Sonce se je skrilo
in dan je izgubil prvino.
Tema je gospodarica,
tako kruta in tiha.
Zgubljeno dekle po gozdu tava,
med golaznijo in netopirji zdravje si maja.
Slabotni konec se bliža,
da prestopi v svet novega obliža.
Sebe v odsevu jezera vidi
in duh prozoren nasmeh ji pokloni.
Umira - to je ugotovila
in zdaj svet bo zapustila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
