Napisal/a tomm, v sobota, 12. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Poslušal pesem znane sem osebe
pretakala se je kot potok sredi jas,
rima rimo je nadkriljevala
ostal od nje je v meni le njen glas.
Njena ritmičnost, prelivi vsi brezhibni
z zvonkim tonom predirali so um,
a vendarle jih srce ni sprejelo,
za njega bil je le prijeten šum.
Poezija je kot opera v glasbi,
nema vso notranjost naježi
v skritih čustvih pred vso javnino
mojega se bitja vsak del klanja ji.
Enaka je kot živec v telesu
obuja to, kar v človeku spi
le tisti, ki jo ljubi in vpija
začuti njeno moč saj ve, da ga živi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|