Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Prava poezija

Prava poezija Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v sobota, 12. jan. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Poslušal pesem znane sem osebe
pretakala se je kot potok sredi jas,
rima rimo je nadkriljevala
ostal od nje je v meni le njen glas.

 

Njena ritmičnost, prelivi vsi brezhibni
z zvonkim tonom predirali so um,
a vendarle jih srce ni sprejelo,
za njega bil je le prijeten šum.

Poezija je kot opera v glasbi,
nema vso notranjost naježi
v skritih čustvih pred vso javnino
mojega se bitja vsak del klanja ji.

Enaka je kot živec v telesu
obuja to, kar v človeku spi
le tisti, ki jo ljubi in vpija
začuti njeno moč saj ve, da ga živi.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Nežika, v 13-01-2008 17:38,
1. Prava poezija
Poezija in glasba sta konglomerat nekaj lepega, čudovitega, kar lahko izraziš s čustvi,poslušaj zraven(seveda, če lahko) Bethownovo romanco(jaz jo sedaj).Ne razumem pa,zakaj srce ni sprejelo nežne zvoke, ali pa si narobe razlagam pesem? 
L.P. Nežika  
;)
 

Objavil/a tomm, v 15-01-2008 09:58,
2. Prava poezija
Po mojem naj bi razen tega kar sem napisal v tej pesmi morala biti neka bazna moč besed, ki bi dale pesmi odmev v sporočilu,vprašanju zakaj, nekaj kar bi dalo čitatelju, da se malo najde v njej ali ga šokira, pretrese,morda odkriva v njem novi segment nepoznavanja tega občutka in tako v neskončnost,,,Pesem mora doneti v svoji nemosti in zveneti vsaj nekaj časa v duši človeka.
 

Objavil/a ajda, v 15-01-2008 13:27,
3. prava poezija
lepo si to napisal, razumem nekako tako, da je lahko pesem se tako lepa, a ne dopustis ji vstopiti v duso , srce in tista, kateri je pot odprta, si na poti do srca nabere zlati prah, zadrhti in zasije v vsej svoji lepoti in ce bi se malce poigrala se dlje, morda le besede, morda oseba, tu ni pravila, kdo ti potrka tok tok in vstopi in se naseli, postelje posteljo in pokrije s puhasto pernico...ja, tako nekako:) in da koncam euforicno razmisljanje, poezija ljubiti, dajati in sprejemati ... 
 
pesem mi je pa vsec!
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo