Napisal/a pisika, v nedelja, 13. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Odvržena v kot
preži na nas
odšteva, briše številke
znova in znova
drseči čas
tišči jo k sebi
vsako jutro jo prebuja
da ujame nas
v krošnje svojega debla
njeno roko stisnemo vsi
je pomembno kdaj?
njej ni mar
brezbrižno divja za nami
v udarcu želje
pozabi na knjigo pravil
nepredvidljivo
češe in neguje
dneve, mesece, leta
dokler ne odloči se za start
svojega teka
odkotali žalost in veselje
po hribu navzdol
kjer posadi prazno ravnino
lahko jo postavimo na električni stol
zapremo v plinsko klet
pa še vedno bo močnejša
tako daleč je
in hkrati tako blizu
smrt
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|