Napisal/a campanula, v ponedeljek, 14. jan. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Energija mi polzi skozi razjedene pore, 
na praznem listu puščam sledi svojih korakov,
zven svojega glasu pa ovijam po vejah starega hrasta.
Osvobojena vseh bremen lažje plavam proti toku...in verjamem..., tudi vate.
Na obešalnik upanja bom obesila svoje sanje...
...zate...obleci jih...
Verjamem vate!

Le zate bom uri odlomila kazalce
in ustavila čas.
Obarvala bom tiste tisočkrat izgovorjene besede
in zaprla ventil brezupa.

Diham zate,
a moj dih se izgublja v neskonči jami.
Dragi, poprimi za vajeti
in ne izpusti jih...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a ajda, v 16-01-2008 08:20, 1. Jaz verjamem vate Diham zate,  a moj dih se izgublja v neskonči jami.  Dragi, poprimi za vajeti  in ne izpusti jih...       kako blizu mi je dih, ki veje skozi pesem ...in dopadljivo privlači  In pesem kar mene poišče....    lepo!    lp, ajda   Objavil/a campanula, v 16-01-2008 20:43, 2. Jaz verjamem vate Ajda!    Hvala ti za komentar   Brez diha ni življenja.... Hm...morda sem pa z njim pesem obudila v življenje...     Lp, Campanula   Objavil/a vvooodnarka, v 17-01-2008 14:58, 3. Jaz verjamem vate Krožim in se vračam k pesmi. Danes mi je dala, našla je skrite pore... odkritje, ki sem ga že dolgo poznala.    Lepo bodi od vvooodnarke !   Objavil/a campanula, v 17-01-2008 16:03, 4. Jaz verjamem vate Vvooodnarka!  Hvala ti.   Naj te spominja na tvoje odkritje...ne pozabi ga...     Lp Campanula   Objavil/a Bolečina, v 17-01-2008 23:07, 5. Jaz verjamem vate hm...lepa pesem, cetudi jo sama dojemam bolj tragicno , kot bi najbrz smela...    verjeti v nekoga - to je najvec, kar lahko cloveku podaris poleg ljubezni, vprasanje je le, ali bo znal to sprejeti...    "Diham zate,  a moj dih se izgublja v neskonči jami." - Zaznavam v tem verzu vec obupa, kot je misljeno?   Objavil/a campanula, v 18-01-2008 17:45, 6. Jaz verjamem vate Bolečina!    Mislim, da je povsem človeško, da različni ljudje pesem različno dojemajo. Saj veš...100 ljudi, 100 čudi     Strinjam se s tabo, da je zaupanje neprecenljiva vrlina...    Prav imaš, da iz teh dveh verzov veje tudi obup...Sam se trudiš za nekoga, kajti on v sebi propada, skušam mu vrniti voljo...  V teh verzih je obup, a naslednja dva verza: Dragi, poprimi za vajeti  in ne izpusti jih...   Dam mu neko vodilo, prosim ga naj se spremeni, naj ne pusti niču, da ga posrka vase  Pravzaprav puščam konec odprt vam...    Kljub vsemu, pa mislim, da skozi pesem veje tudi upanje saj mu za srečo dam vse, kar premorem, celo svoje sanje mu prepustim...      Hvala ti za komentar...  Upam, da sem ti odgovorila na vprašanje     Lp Campanula