Napisal/a marina45, v sreda, 16. jan. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Še vedno čutim tvoj dotik, 
tvoj nemirni duh, 
ki me vznemirja, 
tvoje prste, 
ki silijo vame, 
da drhtim 
in si te želim....

Odšel si zopet v dan, 
v svet, ki ni moj, 
kjer te ne smem poznati 
in se s teboj kazati.... 

Le tvoj vonj in sokovi,  
ki sva jih skupaj naredila, 
so mi ostali 
dajejo mi občutek sreče, 
in hkrati nemoči, 
da končam razmerje, 
ki se brezupno zdi.... 

Še vedno dišim po tebi, 
čeprav je že dolgo tega, 
ko si se skrit pred celim svetom 
ljubil z menoj, 
si me jemal 
in mi hkrati dajal...

Toda moram oditi pod tuš 
in izmiti ta tvoj čudoviti vonj s sebe, 
izmiti še zadnjo sled, 
ki me spominja na tebe... 

Tako čudno sveža, umita 
na postelji obležim, 
brez volje, 
da vstanem 
in da v tem krutem svetu živim.... 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)