Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow nezvest sem bil svojemu plemenu

nezvest sem bil svojemu plemenu Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a brezno, v sreda, 16. jan. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

zdaj sem privezan
zlomljenega telesa
sestradan
izčrpanega duha bolščim predse
razbarvanih zenic
bolščim predse

in spet režejo skozi moje misli
po zdrizdasti možganovini
jekleni križi srpi in kladiva
polmesci zvezde
zeleni
rumene rdeče

k meni sklanja se svetnica
s trnavimi rožami me biča
poklekava skupaj na preprogo
in zjutraj sklanjava glavo ponižno
krona me z bodečo žico
ljubi me peklensko bližnjega
pomaga mi prasica do odrešitve
vse zaman vse zaman

zavijte se v črnino
strašne prikazni
zavijte se v škrlat brokat
cekine štejte štejte novce
preklejte me ! to je moja odrešitev.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a Sky, v 19-01-2008 11:07,
1. nezvest
Všeč mi je jezik, tako direkten v svojih metaforah, bogat, krut, kovinski. Izdal si svoje ljudi, razočaran, obupan, ne vidiš rešitve, in nihče ti ne more pomagati. Skorajda uživaš v samokaznovanju, hvaležen za to, da te drugi kaznujejo, ker se s tem odkupiš za to, kar si naredil - in najhujše breme je odpuščanje, ljubezen, razumevanje, ker to pomeni, da moraš breme še naprej nositi sam. Želiš, da te prekolnejo, ker se tako lahko kopaš v svoji kridi, morda celo samopomilovanju (oprosti, če sem zgrešila bistvo), in obenem tudi odslužiš za to, kar si storil. Mojstrsko dosežeš mračno vzdušje, črnino. Morda manjka le pojasnilo nezvestobe, plemena - sploh ni nujno, a vseeno mi ostaja občutek, da nekaj manjka. 
 
lp Sky
 

Objavil/a tomm, v 01-02-2008 06:35,
2. nezvest
Vsi smo rojeni na zemlji samo zato, da se dokažemo sami sebi koliko se znamo voditi skozi življenje.V sebi nosi vsak svoj pekel in če je v njem moč spoznanja, se ga zna rešiti,a če tega spoznanja ni, sam sebe s krivim mišljenjem in delovanjem potopi v brezno lastnega pekla.Drugače povedano je vsak sam sebi bog in skozi situacije dokazuje koliko je enak pravemu Bogu.S svojo svobodno voljo odloča o prav vsem, zato je tu na zemlji, kjer je raj in pravi pekel obenem.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo