Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Čutim ga in vidim, ta odsev sonca, ki me boža in greje, ki od daleč, nekje od Atlantika priveje
Pa se dotakne mojega srca, mojih dlani in mojih oči, me z žarki poljublja in me razveseli… Pa tako malo ga rabim, tako malo si ga želim, zakaj ga oblak prekriva, da ga ne ulovim….. Hladno postaja , že se mrači, žarek zahaja, skoraj ga ni, daleč za Atlantikom zdaj živi…. Tam bo zasijal, in s svojim odsevom živel, le koga bo tam zdaj ogrel….. A jaz ga čakala bom, da pride spet in me prebudi, da me s svojo toplino objame in da me vanjo potopi……
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|