Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Čutim ga in vidim,
ta odsev sonca,
ki me boža in greje,
ki od daleč,
nekje od Atlantika priveje

Pa se dotakne mojega srca,
mojih dlani in mojih oči,
me z žarki poljublja
in me razveseli…
Pa tako malo ga rabim,
tako malo si ga želim,
zakaj ga oblak prekriva,
da ga ne ulovim…..
Hladno postaja ,
že se mrači, žarek zahaja,
skoraj ga ni,
daleč za Atlantikom zdaj živi….
Tam bo zasijal,
in s svojim odsevom živel,
le koga bo tam zdaj ogrel…..
A jaz ga čakala bom,
da pride spet in me prebudi,
da me s svojo toplino objame
in da me vanjo potopi……

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)