Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kako mi je težko, ko slišim in vidim, kakšni so ljudje, zakrinkani in skrivnostni, boječi ali mogoče preponosni, da ti pokažejo obraz in ti povedo naglas,
kako jim v nos gredo te moje rime, kot da so krive, da z njimi pokažem svoje spomine… Le kaj sem jim naredila, kaj sem takšnega storila, če sem njega v virtuali ljubila!!!!! In mu želela, da bi mu bilo lepo, da bi čutil v sebi toploto, in da bi pozabil na samoto….. Daj poskusi še ti to narediti zanj, daj mu malo sanj….. Pokaži, da si ga vredna, saj on je kot zlato, poglej mu enkrat v dušo, a ne vidiš, si slepa, ali sploh nočeš,da je tako…. Jaz pa vem, da bi življenje dal zate, da nikoli ne bi prevaral te hote…. Kdo bo na koncu te zmešnjave, jokal in trpel, kdo bo najslabši konec tukaj ujel? Vprašaj se to, mogoče ti bo manj hudo!!!!!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|