Napisal/a Leo Modrin, v nedelja, 20. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Že na sprožilcu prst drži
in v monitor srepo strmi:
Škoda za Gajo, nebeško lepotico,
spustil bom nanjo ognjeno ptico.
Hip zatem slika se čisto spremeni,
znani obraz na njej se mu smeji:
Zaman šopiriš se, tvoja bo beda,
nič nam ne morejo silna torpeda!
Sequa verjet svojim očem ne zmore,
saj prepoznal obraz je brata Quorke:
Res nisem njega 'mel t'ko rad,
ampak zakaj me moral je izdat?!
Zgradili smo obrambni ščit,
ne moreš ga z raketami prebit.
Mi pa imamo takšna torpeda,
ki pokončala bodo tirana iz Exoda.
Norost se tvoja bo končala,
tukaj svoboda misli bo živela.
S kralji sklenil sem pred časom pakt,
so za vodjo vsi želeli me izbrat.
Tako se izpolnila bo mi želja,
da cel planet imel me bo za kralja.
Na Exodu tebe so izbrali,
a mene so v nič dajali.
Rešitev uganke tvoje je preprosta,
za vse krivit' Boga ni treba.
Saj resnica je realna ena:
Boga ni, obstaja le materija.
Vera je tradicija Exoda,
tudi na Gaji kaj velja.
Toda ni ga Boga,
ki ustavil bi človeka.
Ljudska volja in slučaj narave
kroji usodo vsake Zemlje.
Usoda prosto pot je hot'la 'met,
zato Exodo moral je umret.
Ko zagledal sem lepoto Gaje,
sem jo izbral za svoje novo domovanje.
Sem poskrbel, da gumb raket ni vžgal,
je asteroid Exodo pokončal.
Sequi v želodcu se obrača;
grenki žolč do grla se mu vrača.
Gnusa takšnega še ni občutil,
ostre besede bratu je zabrusil.
Res bil sem s slepo jezo gnan,
ko iskal sem svoj nov pristan.
Nalepil Bogu krivde sem pečat.
Zdaj vem, da ti si nori psihopat.
Quorka na to se le reži
in že na gumbu prst drži:
Se od življenja naj Sequa poslovi,
še trenutek ali dva, pa ga več ni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|