Napisal/a tamy, v ponedeljek, 21. jan. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Kot samotni jezdec peščenih valov
vlivam upanje v duše duhov,
vračam življenje v milijone svetov,
vabim v opojnost svojih vrtov.

Kot bleda strela jasnega neba
vabim v tuje oči potoke solza,
v zemljo sejem seme zla,
dvigam gladine nevarnih voda.

Kot fatalno dekle brez srca
polnim sode ljubezni brez dna,
trgam upanje iz tujih želja,
mečem nemočne snubce ob tla.

Kot skrivnostna iskra lažnih noči
sijem umetnim ljudem iz oči,
skrivam smerokaze v gosti megli,
gojim poraze za srečne, nesrečne ljudi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 21-01-2008 17:56, 1. Kot... Ne vem sicer kako se rece tej pesnitvi, vem da ni sonet, nekaj sem stela zloge, a odnehala. Mi je pa vsec ...    Se posebaj tole:    Kot skrivnostna iskra lažnih noči  sijem umetnim ljudem iz oči,  skrivam smerokaze v gosti megli,  gojim poraze za srečne, nesrečne ljudi.     lp, ajda   Objavil/a Providence, v 21-01-2008 19:21, 2. Kot ... Super! Krasne prispodobe, ki jih rima kvečjemu oplemeniti, saj ona sledi njim in ne one njej. Všeč!  P.   Objavil/a abigail, v 22-01-2008 22:30, 3. Kot... ...triler, toda ne filmski - triler resničnega življenja? Menart bi rekel:"Jaz sem le pajacek s svincem v nogah in se zato vedno znova postavim na noge." Tvoja pesem mi govori:"Sem apokalipsa življenja, življenje, ki na koncu ubije, toda edino, kar zares obstaja in se izmenjuje v srečnih in nesrečnih trenutkih..." Polna je sporočil o razklanosti zavedanja...občudujem jo.  Srečno!