| Napisal/a aleya, v ponedeljek, 21. jan. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Jagode rumene
s krvjo prepojene,
škrlatna senca se vije kroz gozd
...
...
...
Javorji šumijo,
teme se bojijo,
črna kočija se pelje čez most.
Ko beli cvetovi oveno,
cerkveni zvonovi biti začno.
Beli cvetovi so oveneli,
cerkveni zvonovi biti začeli
...
Magični strahovi,
temačni ti svetovi.
V rdeče krošnje vabijo črni vrani.
Hočejo leteti.
Prikovani.
Bledo dekle v kočiji sedi,
solze otira,
nemo ihti.
Venec v naročju
-rdeči nageljni,
spomin ljubezni
-rdeče kot kri.
Sence se zbirajo,
skupaj se tiščijo,
mrak je vstopil,
zase ga želijo.
Šepet dreves zmoti ropot koles
...
Čez tihi gozd pripelje kočija,
listje poplesuje,
igra violina,
v srcih brezupa, nemira
nade nemoč.
Sivi kočijaž zavihti bič,
skozi zrak se sliši šum
...
Ustavijo se konji,
v beli obleki stopi ven,
črni kodri meglijo obraz,
skoz' meglo odjekne strel.
Pada v objem črnine,
pade v njegov objem.
...
...
...
Jagode rumene
s krvjo prepojene,
škrlatne sence najdejo sen.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
