Zazrem se vanj,
ogledalo sanj ...
večnih dram ...
misel pesmizma v nebo odseva ...
podobo svojo – vse vem in vse znam...

Sedela sva v zakajeni kavarni.
Pil sem martini
in ti si kadila.

Namočena siva jesen,
tožeč je moj zven
in se gubi v poljubu jutru
in se dobi v kljubu vetru
namočena siva jesen. Beri dalje...

Temna noč je, a jaz tako sem sam
v očeh so solze, a nimam kam
prepozno je, da mislim zdaj na tebe
in na prvi dim prokletstva...

Kot črv se vame je zagrizel dvom,
da tvoje se srce mi oddaljuje.
Zato zlovešč imam občutek, da te izgubil bom,
ker v borbi tej nek´d...

Stanovanje je odraz človeka!
Potrebuje trdne temelje, kot so
delavnost, poslovnost, brezkompromisni cilji, moč, hlad, ...

Oklenila ga ljubezen
brez čustva pravega
zaljubil se v predmete
časa starega
jih zbira z vso vnemo
...

Zaradi tebe ne bom začutil pomladi,
ki cveti zaljubljencem v čast,
polni bodo cvetlični nasadi,
a še ...

Rekli so mi, da bo konec
a jaz jim nisem verjela.
Čutila sem le tebe,
ki popeljal si me v svet te sheme.

Zmjem z galvo ko se ne obotavljaš.
Zmajem z glavo ko se odpravljaš.
Vem da mi bo žal potem ....
In zmajem z glavo!