Marija Magdalena in Zrcalo, 1 |
|
|
Napisal/a Leo Modrin, v torek, 22. jan. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Moj Gospod, moj dragi,
že dolgo ni bilo te k meni.
Sem te pogrešala tako močno,
da v prsih sem čutila bolečino.
Začela dvomit zopet sem hudo:
Me res ljubiš?
Ali pa si le želiš,
kdaj pa kdaj moje telo?
Zakaj mi šepetaš Boginja,
ko na vrhuncu slast naju zagrinja?
A pri belem dnevu govoriš ljudem
le enem Bogu služit smem.
Včeraj ob vodnjaku prala sem perilo.
Mnogo ljudi je šlo tod mimo.
Prav blizu mene se ustavil je berač,
močno raztrgan bil njegov je plašč.
Zagorela polt in dolga brada,
razpokanih ustnic, motnega pogleda.
Zasmilil se mi je
in sem mu dala piti vode.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|