Napisal/a Yggradsil, v petek, 25. jan. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Podaril si njeno ljubezen
klatežu v Račjem dvoru.

Zdaj si zarjavel znak ob gozdni poti
in vestalke ti nosijo krvava srca
zavita v umazano bel papir
z blatnimi madeži na robovih.

Spomniš se, kako si v Actonu
pil viski in močno nizozemsko pivo,
da bi si pozdravil vnetje bezgavk.

S kovčkom pod nogami na postaji.

Celo večnost je stala pred teboj,
z lačnim otrokom v naročju
je videla, da nisi umaknil oči.

Prišli so Andy Warhol in emuji apokalipse.

Iščeš karto, ko te zadene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Sinatra, v 02-02-2008 19:53, 1. Čez steklo Čisto druga zgodba-izvzet odlomek iz starega romana, pomešan s čustvi, realnostjo a vseeno objet v iluziji. Mogoče pa tudi ne...  Realnost je nenazadnje steklo.Življenje pa je prizma v kateri se žarki lomijo vedno drugače-odvisno od kota, odtenka, svetlobe...   Resnično vprašanje tu ni ali je pesem dobra ali ne. Ampak ali je realna ali ni. Kar pa težko rečem.  Nekje v "twilight zone" se zagotovo še naprej razvija in poganja korenine globoko v zemljo, razraščena z motivi in vso sočnostjo podob. In nekako; nekje, zaradi vseh seštevkov, ki jo tvorijo, živi.  Nekje.     -v komi  S