Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Čudež

Čudež Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a nejc1000, v ponedeljek, 28. jan. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Meni senca zavila smer je tja,
kjer duša ne bi več obstajala,
a rešil bom se iz grozote te,
utopljen v črnino sem zdaj,
in vem, da poti ni več nazaj.

Skozi črne oblake spušča se moja kri,
gleda tiste otoke,gleda kako svet beži.
Jutri, ko luna bo razbila nebo,
nož mi prerezal bo to krhko telo. 

Stisnjen med belo in črno ograjo,
potujem po reki rdeči neznano kam,
čakam na čudež,da pokaže mi naravo
v kateri ne bom več sam.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 04-02-2008 13:39,
1. Čudež
A upaš na čudež, če je v tebi toliko temnih misli?
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo