| Napisal/a Malina, v četrtek, 31. jan. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Se še spomniš tistih poletnih dni,
ko sva živeli brez skrbi.
Soncu sva pripovedovali najine želje,
v morju sva izpirali osnovnošolsko trpljenje.
Pomagala si mi preboleti veliko izgubo,
brez tebe bi šla v pogubo.
Imeli sva tudi trenutke obupa,
a sva jih kmalu pregnali, ker sva ju spoznali.
Njiju, ki sta nama pomenila vse,
a hkrati nič,
ker sva vedeli, da bosta nekega dne odšla.
Zopet sva ostali sami.
Samo midve in ostanki najinih nedokončanih sanj.
Sonce je zašlo in z njim tudi poletje.
Končalo se je najino doživetje.
Vem, da naju čaka nekje najin naslednji sončni vzhod.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
