Napisal/a giggles, v sobota, 02. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Ko se v glavi odbije še zadnji žarek sonca,
je konec sreče.
Majhne želje letijo velikim sanjam nasproti.
So že tukaj, na mizi so.
In pišejo kratke verze brez pomena,
nerazumljive popolnim očem.

Naposled zapiha veter, sramežljivi vetrič,
in iluzije odplujejo v neskončnost.
In spet smo tam… brez želja, ujeti v času.
Sonca ni več. Sonca ne bo.
Sonce sije samo enkrat.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 08-02-2008 09:29, 1. hemisfere Mislim, da se vedno želje, ki znajo uiti času, le dopustiti jim moramo pretrgati okovje , četudi boli ...    lp, ajda