Napisal/a LORELLIA, v ponedeljek, 04. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Čudno je.
Soba gori od tišine.
Postelja diha enako kot ti,
prisloni name svoje ustnice,
vzame mi izdih,
vzame mi čas,
vzame čarovnice izza dreves.
Šepeta mi zgodbe,
navdihnjene od lepote,
drgetajoče od vznesenosti in
globoke od lebdenja.
In tako so prvič lepe mrzle kaplje,
izstisnjene iz zmrznjenih oblakov,
tako so prvič bele sive ceste,
sprane od korakov,
zato so prvič čudovite skrbi...
ker vem da metuljev let
in angelske oči
mešajo v moje zime
svoja angelska poletja,
in svoje angelske poti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|