Napisal/a tomm, v torek, 05. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Čeprav obdan je bil z bogastvom
točil mile je solze
vse bi dal le za dekleta,
ki se ga odrekla je.
Nežna bela vsa prozorna
obležala mrtva je pred njim,
žalost težka jo zadela
odtrgano od srečnih dni.
V teh dnevih kipeče sreče
je ljubila mladeniča,
so prišli v njene kraje,
jo ugrabili mu pred očmi.
V sebi nista več imela
moč, ki dvoje skupaj drži,
ovenela sta vsak v sebi,
da duši spet bi se našli.
Bogastvo ne premaga stanja,
ki ga srce porodi
zastonj zdaj vije roke k nebu
želeč si v smrt, da jo ulovi.
Zaljubil se v venečo bilko
prelepih plahih je oči
začutil v sebi je isti strup,
ki ga povzročil je ljubljeni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|