Napisal/a NOVA, v sreda, 06. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko jutro mlado
se rodi spomladi,
življenje novo
v drobnem srcu bije.

Ne radosti,
trpljenja ne pozna še.
Je svet
še lep.

Kot toplo je zavetje,
kot travnata poljana,
je ptice pesem,
je mlade rože cvetje.

Kot potok
teče,
se po belem pesku
vije
izlije
v reko se,
v globokem morju
zgine.

Zdaj sonce žge,
se čuti vonj poletja.
Iskanje,
upanje,
veselje,
smeh in jok,
grenak okus
po slastnem rdečem vinu.

Iskanja in spoznanja,
vračanja, bežanja.
Preveč poti, korakov,
razpotij in porazov.
Preveč uničenih je smerokazov.

Odpade list in plod.
Jesen je.
Prihaja zima.

Ne išče več.
Zdaj v prazni sobi čaka,
da pride čas,
ko mir
bo spet
na bela polja legel,
da odpočije si telo,
in dušo z nebom zlije.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)