Napisal/a emily, v sreda, 06. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Nikamor se ne moreš skriti
deklica iz porcelana,
po slamici
so ti spili besede-
rožnato roza dekliške
vzdihe navdušenja.

Nikamor ne moreš vzkliti
ženska v vitrini,
iztrgali so ti zenice-
zimske verze in poletene reze,
kokon pa modoro stiska žile dlani,
da so blazinice prstov
samo še spomini na roso dotikov.

Bili so duhovi
in omare polne vihravih valov.
In on živi mraz.
Nekje je jutri
pa se skriva za obrazom večera.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 08-02-2008 09:18, 1. nikjer ne mores se skriti sam/sama pred seboj ...mislim, da pesem zelo zgovorno krici o tem ...vsecno!   Objavil/a emily, v 08-02-2008 09:56, 2. nikjer hm tako pred samim sabo, kot pred svetom.  najlepša hvala za 5ko in komentar