Pesniški portal - poezija online | Objavljanje pesmi

Objavil/a Leo Modrin, v 14-02-2009 15:01,

1. Eva je simbol mame

Dolgo je že ni, vendar je tako prisotna v meni, brez njene ljubezni ne bi bil to kar sem, bil bi prenapihnjen lev, poln samega sebe in kilometre stran kdo drug.

Bil je čas, ko si nisem mogel predstavljati, da je nekoč ne bo več. Spomnim se kot, da bilo včeraj, kako sem gledal njen že rahlo postaran obraz v okenskem steklu dirjajočega vlaka. Bilo mi je okoli dvanajst let in njej dvainpetdeset, začel sem gledati dekleta , vendar je bila mama edina moja ljubezen.

Njena utrujena podoba se je zrcalila na hitro spreminjajočo se pokrajino, kot da ji bežijo leta in bo morda naslednji trenutek za večno zaspala. Požiral sem solze in se ji le kislo nasmehnil, ko me je vprašala zakaj zgledam tako otožen.

Mnogo let kasneje sem imel srečo in milost, poslavljati se od nje počasi, biti veliko z njo doma, skrbeti zanjo, dokler je niso nekega dne odpeljali v bolnico in je ni bilo več nazaj. Na pogrebu nisem jokal, saj so vse solze stekle v brezno spominov že dolgo prej.

Ko je zapustila ta svet sem bil že samsvoj, tudi pri tem je nekaj njene zasluge, saj me ni vezala nase s svojo ljubeznijo, kot kakšna meduza gorgona ali kakšna sirena. Potem sem šel še enkrat skozi podoben proces, me je skupina ljudi, duhovnosti posrkala vase, bila mi je mama in oče in tudi od nje sem se moral odlepiti, da sem odrastel.

Zdaj hodim po svoji poti, eni in edini zame in tudi ta vodi v MIR, kot mnogo drugih poti drugih ljudi me pelje v »RIM« kjer me vsakič čaka Mati Isis, Velika Boginja. V njej so vse moje Anime, vse moje Muze, vse moje Boginje. Velika Boginja je moja Duša in Mati Isis je mati kreacije, obe sta eno v enem.

Že včeraj sem pisal o svoji mami direktno v predalček za komentarje na tem portalu in potem se je vse zbrisalo, ko sem hotel shraniti tekst. Danes sem hvaležen, da se je zgodilo tako, saj lahko opišem čudovito doživetje. Dopoldne je zbolel moj predšolski sinko za virozo in doživljam kako je moja mama zopet prišla in skozi mene, skozi njeno kvaliteto blage ljubezni v meni, neguje jokajočega otroka. Iz ust mi je skoraj sama od sebe prišla nežna pesem, ki je uspavala sinka in po dolgem času so mi spet polzele po licu solze, solze spominov na njo.

Spoštovani