Obup in groza. 
Vlaga. Črnina.
Valovi ubijalskega morja.
Nepredvidljivega žrela sila. 
Osupli pogled - odprtih ust 
nemo kriči. 
Zemlja požira. 

Nemočna, zbegana misel
išče razlogov trenja  telesa,
ki samo sebe  kruši - 
samo sebe tako neusmiljeno ruši. 

 
Tisoče ... dram življenj
Nedolžnih ljudi 
kod iskati krivca ?
Le neprizanesljiva krutost potresa morilca !
in tisoče
dram življenj nedolžnih ljudi...
tragično neizprosna resnica 

Od tesnobe dejstev vse peče me, 
vse boli.
Trpinči me neizbežno vprašanje :
kdo smo?
Na trenutke: Nič.
Le bilke,
Ki veter lahko jih zlomi
surovo, brez slabe vesti...
če zgolj po naklučju znajdemo se
sredi njegovih poti

Ne, v besedah ne najdem dovolj moči
...tako žal mi je za vse te ljudi...

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---