Od mathea
|
Obup in groza. Vlaga. Črnina. Valovi ubijalskega morja. Nepredvidljivega žrela sila. Osupli pogled - odprtih ust nemo kriči. Zemlja požira.
Nemočna, zbegana misel išče razlogov trenja telesa, ki samo sebe kruši - samo sebe tako neusmiljeno ruši. Tisoče ... dram življenj Nedolžnih ljudi kod iskati krivca ? Le neprizanesljiva krutost potresa morilca ! in tisoče dram življenj nedolžnih ljudi... tragično neizprosna resnica Od tesnobe dejstev vse peče me, vse boli. Trpinči me neizbežno vprašanje : kdo smo? Na trenutke: Nič. Le bilke, Ki veter lahko jih zlomi surovo, brez slabe vesti... če zgolj po naklučju znajdemo se sredi njegovih poti Ne, v besedah ne najdem dovolj moči ...tako žal mi je za vse te ljudi... Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev) |