Napisal/a campanula, v sobota, 09. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(6 glasov) |
|
Nikoli ne bom verjela v matematično formulo
kot verjamem v ljubezen-
neumrljiv kristal časa,
poguben vrtinec strasti,
neizpit poljub...
Nikoli ne bom verjela, da je Zemlja okrogla,
kot verjamem v sanje-
večne svetilke teme,
sladki nektar pozabljenja,
neizogibne...
Nikoli ne bom verjela, da za zimo pride pomlad,
kot verjamem v večnost-
neskončno dolgo perut,
svileno ogrinjalo noči,
toploto neznanega...
Dragi!
Povsod te je preveč...
Četudi ne bi hotela,
v sanjah poslušam tvoj glas,
vidim te v večnosti,
čutim v ljubezni...
S pogledom si me odvezal s pomola
in me poslal v vihar...
Da bijem bitko...?
Predam se ti brez boja...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (17)
|
|