Napisal/a deževnica, v sobota, 01. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Rodila se je bogatašem in zmeraj v središču pozornosti je bila. Bila je večno v ponos svojim staršem in ni poznala niti ene bridkosti resničnega sveta. V šoli bila je vedno naj naj in radi imeli so jo vsi. Ta njen svet bil je res raj,
saj bila je lepa, so rekli, ker bila je suha do kosti. Imela je temne kodre, postavo, da so ji vsi fantje laskali ter oči svetlo, svetlo modre- tako sinje, da bi jih lahko dan in noč opazovali. Njena govorica bil je angelski glas, pa tudi vse knjige na pamet je znala. Učila se je in dvigovala "svoj jaz", njena lepota pa se je iz dneva v dan povečevala. Da, ta punca res idol vseh idolov je bila, vedno nasmejana-takšna je očitno že nastala... A vsa ta popolnost tja v tri dni je šla, ko se punca, lepega sne, do ušes je zatrapala. S tem fantom še isti teden par sta postala in seveda- bila sta najlepši par. Od takrat se vsemu, kar je rekel, trapasto je smejala, a kaj, ko je v resnici sploh ni imel za mar... Minilo še mnogo je dni, preden spoznala je, da nima je rad. Pa vendar vedeli so že zdavnaj vsi: pustil ji v srcu velik bo pečat. Ta punca takrat prvič ponižana je bila in prav nihče je ni razumel. Po šolskem hodniku žalostna je šla, pa je noben niti pogledati ni hotel. Kam potem je šla vsa ta lepota? Lepota, ki je prihaja tudi iz srca... A sedaj ji družbo delala je le samota in nič več srčkana ni bila, kot sonce sred' neba... No, ta idol vseh oči, začel iskati si je slabo družbo. Le ti pomagali so ji, da pozabila je vse skrbi; kot mladoletni na cesti -tam pri postaji- priskrbeli so ji službo. Ta angel je bil sedaj hudič, ki brez fiksa na dan ni bil nič. Ubogo dekle! Kako popolno je bilo... Ubogo dekle! Predaleč je zašlo... In postala je bolj tanka od vseh suhljati, ki so se kdajkoli prodajale za poslednjo dozo. Že zdavnaj nehala nedolžno se je smejati; ta njen svet spreminjal se je v pravo grozo. Naenkrat pa izginila je v temo... Ostala je postaja brez kakršnekoli sledi za njo.... Bilo je v njenem svetu res preveč lepo... Bilo je res preveč lepo... Takrat pa očeta začelo je skrbeti, ker mu instinkt veleval je tako, od žalosti hotel je celo umreti; hja, hitro se je spomnil na njo... A nazadnje preiskal je še postajo pa je ni našel-in iskal je še in še... Pa je stopil še na stranišče tam za ograjo in tam ležalo, poleg igle, mlado, lepo, a že zdavnaj mrtvo je dekle.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|