Napisal/a tomm, v nedelja, 10. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V noči polni zvezd žarečih
začutil mehkobo njenih sem dlani,
delovale so čarobno kot vesolje,
ki živi iz sebe v svoji večnosti.

Večna ljubezen se ohranja iz želenja
modrih misli večnega Boga
izvabila iz Njega je hotenja,
ki so se v neskončnost,
kot prvi pok razširila.

Njeno ljubko nežno milovanje
je našlo v meni silovit odmev,
vsesal močan je vakuum poželenja
del mene v globine skritih nje dobrin.

Postala sva enaka vsem vesolju,
ki ne pozna zastoja in miru,
poslal kot prvi pok, jaz klice sem življenja
v globine njenih čustvenih vedrin.

Začutil močno strast, lepote tega stanja
a največ za ohranitev časa te slasti,
napotile so se klice novega življenja
iščoč življenje novo, iz duhovne večnosti.

Obležala tesno sva objeta v ekstazi
prepuščena Njemu, da ostalo uredi
pogled obstal je nama v ozvezdju,
a v srcu vsa zahvala Njemu,
ki naju je, tu malo prej gostil.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)