| Napisal/a emily, v nedelja, 10. feb. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Male besede preraščajo svoj pomen.
Male besede spreminjajoče v mesojede hrošče.
Po žilah mi lezejo, požirajo mojo kri,
pijejo limfo, počasi,
proti srcu rinejo s svojimi kleščami.
Male besede, nežne besede,
male črte v malih vrstah,
mali zvoki v nizkih tonih.
Ležal si ob meni kot smrt prenasičene noči.
Ležala sem ob tebi kot rojstvo neprehodnih poti.
Trave so cvetele zavite v steklo,
smreke so čisto neslišno lizale jantar popoldnevnosti.
Puščava je mrhovinarjem daleč proč pripovedovala o truplih.
Tišina je zasikala.
Tvoj hrbet se je stalil z lesenim okvirjem sublimacije.
Moja razbrazdana stegna so izkričala rekvijem stiku.
Bolečina mi je mirna legla ob bok.
Sestra zvestobi. Edina ljubimka.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
