Napisal/a isoncek, v torek, 12. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Moje morje so tvoje oči
potopim se vanje
tam se srečajo delfini
z mano
da lahko ti pobegneš
ker moraš iti

pobegnem delfinom
potopim se globlje
v tvojo dušo
tam me imaš
vodni človek
kadarkoli hočeš

kadarkoli hočeš
kakorkoli hočeš
vzela sem jo zase
modrino
tvojih oči
delfini ostajajo

jaz pa bežim
ker moram iti
zadrži me še malo
pusti delfine
vodni človek
globoko ostaniva...tam

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Providence, v 14-02-2008 23:21, 1. vodni človek Nekaj manjka, pa ne vem, kaj. S tem človekom je križ. Tudi pri svojem Resničnostnem človeku 1 imam prav tak občutek. Nekaj je umanjkalo. Kaj, ve le človek ...  Lp,  P.   Objavil/a tomm, v 15-02-2008 07:48, 2. vodni človek Kam le morata iti? prvič on in potem ona.Drugače nosi pesem eno lepo pripoved, v njej kot pravi Providence ali v njej je premočna razklanost poželenja.   Objavil/a isoncek, v 15-02-2008 19:01, 3. vodni človek Hvala obema za Komentar, Tomm, lahko prosim še za oceno?  Saj v vsaki stvari vedno nekaj manjka....no, vsaj popolnosti ni za večno...  nekaj je umanjkalo...ja, seveda...samo z vodnim človekom ni križ...vse ostalo okoli je križ.  Kakorkoli  ja, zmeraj morata iti  oba  pa ne skupaj  skupaj imata le globoke trenutke  je dost? Je, ker je to vse.    Razklanost poželenja? Je lahko poželenje PREmočno??  KOČIJAŽ   Objavil/a ajda, v 15-02-2008 20:06, 4. vodni človek zanimiva prispodoba delfina ujetega v pogledu, pogledu modrih oči in želja po ujeti ga v uokvirjeno, a še vedno imeti v mislih, da se je delfin v svoji razigranosti pripravljen odpovedati širnim morjem, zato ga previdno na prijeten način vabiš v svoje mreže...  ja, všeč mi je!    lp, ajda