Napisal/a aleya, v torek, 12. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Rožnati listi padajo na črna stebla,
tvoj nasmeh poln marjetic.
Z naslednjim letalom grem.
Ovita v travnate bilke tiste noči,
ko črički so nama peli,
nekje za soncem in luno,
pozabljena od sveta,
vzdihi naju greli.
Plujem po Rdečem morju,
čakam na zadnji klic za Madrid.
Spletam si kitke,
ker rad me ljubko vidiš.
Četudi me zdaj, danes, jutri ne boš.
Spletam si kitke,
četudi me nikdar več ne boš.
Zadnji klic.
Puščam te s prtljago.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|