Napisal/a black_angel, v četrtek, 14. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Na travniku pisanih misli,
metulj srka sladek sok iz čaše sreče,
in cvetovi nasmeha,
stegujejo svoje vratove v objem sonca.
Idila je na vrhuncu,
ko iznad severa zapiha veter maščevanja.
Travnik se prične spreminjati v črnobelo barvo,
metulj nevede pije strup iz čaše maščevanja,
in cvetovi nasmeha se prelomijo.
Sonce zadušijo črni oblak...
Metulj se spremeni v črnega pajka,
ki spretno prične plesti mrežo,
da ujame vse misli o tebi,
in jih namerno zadržuje,
de le ne gredo v pozabo-
te preklete misli,
ki znajo tako prekleto, hudo boleti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|