| Napisal/a Agata Cecilija, v sobota, 16. feb. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Minilo je tisoč let…
Še vedno si želim poljubljati tvoja usta…
Nikoli te nisem pozabila…
in te tudi nikoli ne bom…
Čeprav poljubljaš drugo,
si v mojem srcu edini…
Edini, ki je spremenil čustva…
Globoka, trdno
zasidrana v duši luči…
Luč…
Kateri moč energije upada…
Žarnica, katere svetloba pojenja…
Vse manj je je…
Ostal je le še plamen,
ki se bo spremenil v oglje…
Pepel bo odnašalo po zraku,
nadišavljenim z borovo smolo…
Ljubezen bo umrla!
Spomin nanjo bo večno trajal!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
